V vožnji z gorskimi kolesi ponavadi uživamo v hribih. V našem rudniku pa smo našli prehod skozi goro, po opuščenih in skrivnostnih rovih pod goro Peco. V spremstvu vodiča in soju naglavnih svetilk lahko varno prekolesarite več kot pet kilometrov edinstvene podzemne poti iz ene doline v drugo in doživite nepozabno pustolovščino. Rudarji so pod goro Peco več kot tristo let odkopavali svinčevo in cinkovo rudo. V vseh teh letih so izkopali več kot 800 kilometrov rovov. Večino rovov so rudarji izkopali v trdo kamenino, rudo in jalovino pa so iz rudnika odvažali z vozički po številnih transportnih poteh. Po enem od takšnih rovov danes poteka ta edinstvena. Pot poteka po varnih rovih in se vzdigne le za okrog 15 metrov. Toda vdolbine in grbine nekdanjih železniških pragov ne dopuščajo lagodnega kolesarjenja. Najprimernejša izhodiščna točka za to avanturo je rudarski muzej v Mežici (500 m.n.v.), kjer vas bo čakal vodič s potrebno opremo. Od tam se boste odpeljali do vhoda v jamo na Igrčevem (643 m.n.v.) nad Črno na Koroškem, kjer se prične podzemna kolesarska pot. Izhod iz jame je v drugi dolini – Breg pri Mežici. Od tam se boste spustili približno 2 km do rudarskega muzeja v Mežici, kjer boste oddali izposojeno opremo, oprali kolesa in si ogledali številne zbirke v muzeju.

Rudarji mežiških rudnikov so v več kot tristo letih rudarjenja naredili več kot 1.000 kilometrov rovov, ki se razprostirajo na 64 km2 in segajo od globine 268 m nad morjem do višine 2060 m pod vrh gore Pece. Leta 1994 so ustavili proizvodnjo rude v mežiških rudnikih. Ob tem so prenehali črpati vodo iz rudnika, zato je ta zalila spodnje dele, da vodnega rova, po katerem danes prosto izteka iz rudnika. Voda je zalila tudi velike odkope, ki so jih naredili rudarji in danes zgledajo kot čarobna podzemna jezera. Pot podzemne avanture se prične pred rudarskim muzejem na Glančniku v Mežici, kjer se turisti vkrcajo na pravi rudarski vlak. Z jamskim vlakom se peljejo po 3,5 km dolgem Glančnik rovu do Unionskega vpadnika. Od tod se peš spustijo okoli 95 m po stopnicah do nivoja vode. Pred vstopom v vodo dobijo potrebno zaščitno opremo (škornje-hlače iz neoprena, nepotopljiv jopič, jamarsko čelado s svetilko), nato pa se spustijo v rov, zalit z vodo, v katerem že čakajo posebni kajaki za tri osebe. Z vodnikom se odpravijo po manjši podzemni reki do jezerc skoraj 700 m pod površjem zemlje, kjer se nadaljuje čarobna vožnja. Obiskovalci lahko sami veslajo po mirni in čisti vodi ter raziskujejo podzemni labirint, zalite rove in odkope, na koncu pa se skozi ozek rov in čez manjšo brzico odpeljejo nazaj do izhodišča. Po končani vožnji s čolni se peš odpravijo preko opuščenih jamskih delovišč do postajališča jamskega vlaka. Med potjo pa jim usposobljen vodnik s pripovedmi pričara dneve, ko v rudniku ni vladala tišina, ampak so v njem z orodjem in stroji delali številni rudarji. Po pravi knapovški malici se z vlakom odpeljejo iz rudnika, kjer si v rudarskem muzeju lahko ogledajo še številne zanimive zbirke. Te pričajo o delu in življenju rudarjev v osrčju gore Pece, o njihovem vsakdanjem življenju na površini, kakor tudi o rudah in mineralih, krasnih stvaritvah narave.

Krožna daljinska pot, ki poteka po obronkih treh koroških dolin – Mežiške, Dravske in Mislinjske − povezuje pogorja Karavank, Pohorja, Kozjaka in Savinjskih Alp. Pot vodi preko vrhov vseh markantnejših koroških gora in hribov ter mimo prijaznih planinskih postojank, kjer se nahaja večina od 31 kontrolnih točk. Celotna pot je dolga 230 km in jo je moč prehoditi v obliki zahtevne 10- do 12-dnevne ture. Mreža urejenih planinskih poti omogoča oblikovanje številnih krajših privlačnih tur, med katerimi so tudi manj zahtevne in primerne za priložnostne pohodnike.

Ime poti: Koroška planinska pot
Dolžina: 214 km
Vzpon: 11580 m.n.v.
Podlaga: asfalt, gozdna, makadam
Kategorija: Difficult

V krajinskem parku Topla pod Peco se v objemu zelene svežine bohotijo Burjakove peči, ki se s svojo višino in kakovostjo skale uvršajo med najboljša plezališča v Sloveniji. Stena je obrnjena proti jugovzhodu, kar pomeni, da boste lahko tu ne le uživali v popolnem miru, temveč plezali tudi takrat, ko je večina ostalih plezališč razgretih od sonca!

Pregled težavnosti: 4a–4c (3), 5a–5c (6), 6a–6b+ (28), 6c–7a+ (22), 7b–7c+ (19), 8a–9b (13)
Najprimernejši čas: od aprila do oktobra
Vrsta klinov: lepljeni in svedrovci
Dostop: možen z vozili, pod steno je urejeno parkirišče
Čas dostopa od parkirišča: 1–10 min hoje
Višina smeri stene: 6–50 m

Burjakove peči so v območju Geoparka Karavanke (vpisanega v mrežo geoparkov pod okriljem Unesca) in dolini Topla, ki je zaščitena kot krajinski park, zato je treba upoštevati pravila, ki veljajo za zavarovano območje. Na Koroškem je še nekaj kakovostnih in urejenih plezališč: Matvoz v Javorju, Štenge nad Mežico, Kot na Prevaljami, Votla peč pri Ravnah na Koroškem, Zabričnikova peč, plezališče Sele ter Kalvarija, Perkolica in Prepihova dolina pri Radljah ob Dravi.

V splavarskem pristanu na Gortini, enem izmed dveh turističnih splavarskih pristanov na reki Dravi na Koroškem, splavarji nadaljujejo stoletno tradicijo klenih prebivalcev Dravske doline. Splavarstvo je bilo v 20. stoletju pomembna gospodarska panoga v Dravski dolini, ko so flosarji prevažali les po reki vse do mest na današnjem Madžarskem, v Srbiji in Romuniji. Duh preteklosti lahko v vsej pristnosti doživite na varnih vožnjah s pravimi replikami splavov, namenjenih turističnim vožnjam. Organizatorji splavarjenje popestrijo s pristnim kulinaričnim in bogatim zabavnim ter glasbenim programom.