Lesena gradnja
Mladinski hotel Punkl je zasnovan kot arhitekturno samosvoja nizkoenergijska gradnja v skladu z naravnimi in bioklimatskimi danostmi okolice. Gre za eno v vrsti številnih lesenih javnih objektov na Koroškem (Strojna, Radlje, Muta, Vuzenica).
Slovenija je poznana kot dežela gozdov, a na žalost tega potenciala ne izkoriščamo dovolj. Les, topel in prijazen naravni material, ki ga že tisočletja uporabljajo pri gradnji objektov, pa sčasoma postaja vse bolj cenjen gradbeni material tudi pri nas, in sicer predvsem zaradi svojih številnih pozitivnih lastnosti. Gradnja lesenih objektov je v primerjavi z gradnjami z ostalimi materiali veliko bolj trajnostna. Les namreč za razliko od ostalih gradbenih materialov, ki proizvajajo CO2, celo akumulira oz. porablja CO2.
Les ima tudi druge prednosti. Gradnja lesenih objektov je razmeroma enostavna, hitra in čista, enako velja tudi za razstavljanje in razgradnjo lesenih stavb. To dokazuje, da je les eden najbolj ekoloških gradbenih materialov. Sicer je les znan po tem, da omogoča uravnavanje vlage, čiščenje in precejanje zraka, je sorazmerno dober izolator in je prijeten na dotik. Prednost lesa predstavlja tudi njegova ekonomičnost, saj omogoča pametno in večkratno uporabo v različne namene.
Les je mogoče izkoristiti na nešteto načinov. Tega se so se zavedali snovalci projekta izgradnje Mladinskega hotela Punkl. Objekt je v osnovi zasnovan kot ekološki in nizkoenergijski. Konstrukcija hotela je v manjši meri (temeljna plošča, oporni zid) armirano betonska, sicer pa v celoti lesena. Temeljna plošča, oporni zidovi in zidovi objekta, ki se prislanjajo na teren, so zgrajeni iz litega armiranega betona. Nosilna konstrukcija je iz masivnega lepljenega lesa. Iz masivnega lesa so tudi fasade, strop, talne obloge in ne nazadnje oprema.
Tako v času izgradnje kot v času uporabe je (bilo) vodilo projekta minimalizirati obremenitve okolja. Varstvu okolja je bila namenjena posebna skrb, prav tako je bila izvedena vrsta ukrepov, ki zmanjšujejo porabo energije in preprečujejo negativne vplive. Na področju gradbene fizike, strojnih inštalacij in elektroinstalacij so bile uporabljene različne tehnologije, ki so upoštevale visoke standarde stroke na področju energetske učinkovitosti, učinkovite rabe vode in surovin.
Investitor projekta: Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem
Sofinanciranje projekta: Evropska unija in Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino
Vodja projekta: Primož Praper, univ. dipl. gosp. inž.
Arhitektka: doc. Maruša Zorec